Uvodnik | Scripta Manent, 3(1), 57

Pri pouku tujega jezika uporabljamo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) že dve desetletji, in sicer z namenom, da bi učinkovitost pouka izboljšali. Sodobne tehnologije namreč lahko pomagajo študentom pri razvijanju bralnih in slušnih zmožnosti ter pisnega izražanja, bogatenju besedišča in slovničnega znanja, lahko pa tudi ustvarijo okolje za računalniško posredovano sporazumevanje in omogočijo študentom sodelovanje z vrstniki z vsega sveta.
Poleg tega, da IKT nudijo priložnost za učenje tujih jezikov za študente, pa pomenijo tudi nov izziv učiteljem. Ti se morajo sproti seznanjati z novostmi na področju IKT, ocenjevati in izbirati primerne vire za študente, pripraviti in predstaviti nova spletna učna okolja, hkrati pa še upoštevati metodološka načela, pisati učna gradiva in načrtovati ocenjevanje znanja. Vse to je lahko za učitelja tako ovira kot tudi izziv.

Za učitelje tujega jezika stroke so IKT še posebej pomembne. Glede na to, da učbeniki in druga tiskana učna gradiva za učenje tujih jezikov večino strokovnih kontekstov slabo pokrivajo, se zdijo IKT nujne za vsakdanje delo učiteljev tujega jezika stroke. Raziskave IKT se v glavnem osredotočajo na načine rabe novih tehnologij za učenje oz. poučevanje tujih jezikov, na vplive IKT na uspešnost učenja, percepcije in odnose učiteljev in študentov, avtonomnost študenta, spletne skupnosti in virtualna učna okolja. Nekatere od ugotovitev raziskav so našle pot v prakso, druge niso.

Nova številka Scripta Manent prinaša tri članke, ki so si zadali povezati teorijo in prakso na tem področju. Krajka poskuša s svojim prispevkom pomagati učiteljem izbrati tiste spletne leksikalne vire, ki bodo študentom najbolj v pomoč. Ker raziskave kažejo, da je poučevanje strategij za uspešno rabo spletnih virov pomemben korak pri razvijanju avtonomnosti študentov, avtor tudi opiše, kako lahko pomagamo študentom pri razvijanju teh strategij.

Curado-Fuentes želi s svojo raziskavo ugotoviti vplive dveh različnih pristopov k bogatenju strokovnega besedišča študentov na njihovo lastno zadovoljstvo, zavedanje besedišča in dejansko usvajanje besedišča. Oba pristopa uporabljata podatke iz istega korpusa: medtem ko prvi izrablja možnosti besednih seznamov in glosarjev, drugi ponudi konkordance namesto glosarjev in daje študentom večjo avtonomnost. Rezultati primerjave odpirajo pomembna metodološka vprašanja, na katere moramo učitelji poiskati odgovore, če želimo ti metodi uspešno uporabljati.

IKT lahko ponudijo pomoč tudi raziskovalcem, ki poskušajo raziskati procese učenja tujih jezikov stroke, ki bi drugače ostali očem skriti. Tako je Kozlova prosila svoje študente angleščine, naj med reševanjem jezikovnih problemov uporabljajo spletno klepetalnico. Slednja ji je omogočila natančno proučevanje komuniciranja študentov in je pripeljala do pomembnih spoznanj o odnosu med jezikovnim razumevanjem in jezikovno produkcijo kot tudi o pomenu notranje in zunanje podpore pri ustvarjanju besedil. Učitelji jezika stroke bodo njena spoznanja s pridom uporabljali pri načrtovanju učnega procesa.

Naša urednica recenzij, Mojca Jarc, nam prinaša recenzijo dveh slovarjev. Šetinc je ocenil Militarwörterbuch Slowenisch-Deutsch (Wehrrecht und Innerer Dienst) / Vojaški slovar, Slovensko-Nemški (Vojaško pravo in Notranja služba) in Militarwörterbuch Slowenisch-Deutsch (Infanterie) / Vojaški slovar, Slovensko- Nemški (Pehota), ki sta nastala v sodelovanju Šole za tuje jezike Slovenske vojske in dunajske Sprachinstitut des Bundesheeres, Landesverteidigungs- akademie.

Na koncu pa še kratko obvestilo. Ta številka Scripta Manent prinaša tudi malce drugačno spletno stran revije. Upamo, da bo spremenjena spletna stran prijaznejša do uporabnikov in bolj vidna učiteljem jezika stroke po vsem svetu.

Šarolta Godnič Vičič
Urednica