Usvajanje besedišča pri pouku angleščine kot jeziku stroke s pomočjo korpusnih orodij | Curado Fuentes -- Scripta Manent, 3(1), 61

Povzetek

Prispevek poudarja vse večjo vlogo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij, med katere spadajo tudi orodja za analizo korpusov, pri pouku tujega jezika stroke. Učinkovitost korpusnega pristopa pri usvajanju strokovnega besedišča analizira s pomočjo dveh študij primera ali, z drugimi besedami, s primerjavo rezultatov, doseženih na testu besedišča, in analizo odgovorov na vprašalnik v dveh skupinah študentov s področja računalništva in managementa.

Korpus, ki so ga uporabljali študentje v obeh skupinah, je sestavljen iz besedil iz učbenikov, člankov, sporočil na spletnih forumih in poročil iz obravnavanih področij študija. Korpus predstavlja nabor tako tehničnih kot akademskih besedil pa tudi 'pogovornega' gradiva (npr. sporočil na spletnih forumih). Delo v obeh skupinah je učitelj nadzoroval s pomočjo spletnega okolja Moodle.

Prva skupina študentov je v akademskem letu 2004/2005 za razvijanje spretnosti enkodiranja in dekodiranja, npr. za iskanje najboljših prevodnih ustreznic v španščini ali iskanje najpogostejših kolokacij s ključnimi besedami v korpusu, uporabljala na korpusu temelječ elektronski glosar akademskega besedišča. Glosar vsebuje 500 glagolov, samostalnikov, pridevnikov in prislovov, za katere je analiza korpusa pokazala, da so dokaj enakomerno porazdeljeni po podobno dolgih tekstovnih datotekah, ki sestavljajo korpus. Teh 500 besed je tudi določenih kot ključno besedišče, ki ga študentje morajo usvojiti. Odgovori na vprašalnik so pokazali, da je bilo večini študentov delo z glosarjem in korpusom všeč tudi zato, ker so bile besede, ki so jih morali usvojiti, vključene v glosar in je bil cilj učenja torej jasen.

Druga skupina študentov je v akademskem letu 2005/2006 uporabljala isti akademski korpus v elektronski obliki, vendar pa glosarja niso imeli na voljo. Medtem ko je 500 besed za učenje v prvi skupini določil učitelj, so študentje v drugi skupini na temelju korpusa sami sestavili besedne sezname in uporabljali konkordančnike. Primer aktivnosti v drugi skupini je uporaba konkordančnikov za ugotavljanje najpogostejših kolokacij. Ugotovitve kažejo, da je večina študentov usvojila rabo korpusnih orodij brez večjih težav, kar velja predvsem za študente računalništva. Pri delu so študentje v tej skupini pogrešali predvsem prevodne ustreznice. Približno tretjina študentov pa se je strinjala, da se je akademsko besedišče ali terminologijo moč učiti tudi na ta način.

Kljub temu da je bila ugotovljena raven jezikovne zmožnosti v drugi skupini že pred začetkom učnega procesa nekoliko višja kot v prvi skupini, statistično pomembno boljši rezultati na testu iz besedišča in vajah iz prevajanja in pisanja v tej skupini kažejo, da je razlikovalno vlogo odigralo ravno samostojno delo z uporabo elektronskih orodij za analizo korpusov brez pomoči glosarja.

Poglavitne ugotovitve članka lahko strnemo v tri sklope. Prvič, orodja za analizo korpusov velja še naprej uporabljati kot dodatni pristop pri poučevanju besedišča na področju angleščine kot jezika stroke. Drugič, s samostojno uporabo korpusnih orodij se je povišala tudi raven avtonomnosti med študenti druge skupine. In nenazadnje, študentje v obeh skupinah so se na delo z leksičnim gradivom, vključenim v korpus, z uporabo glosarja v prvi skupini in brez v drugi, odzvali pozitivno in izrazili zavedanje, da s prevajanjem akademskih konstruktov razvijajo spretnosti dekodiranja.

» Polno besedilo v angleškem jeziku

Alejandro Curado Fuentes

Usvajanje besedišča pri pouku angleščine kot jeziku stroke s pomočjo korpusnih orodij: študiji primera