SDUTSJ
Slovensko društvo učiteljev tujega strokovnega jezika

POVZETEK 1. OKROGLE MIZE

Vabljeni gostje: dr. Monika Kalin Golob, Fakulteta za družbene vede UL; dr. Janez Skela, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Zdravka Godunc Urad za razvoj šolstva Ministrstvo za šolstvo in šport RS; mag. Nives Kreuh, Zavod RS za šolstvo; mag. Melita Djurić, Ministrstvo za obrambo; dr. Ivan Svetlik, prorektor UL,  in dr. Dušan Radonjič, prorektor UMb se okrogle mize nista udeležila.
Vodila: mag. Mojca Jarc

1. krog: Kaj se dogaja na področju jezika stroke na ustanovah, ki jih zastopate? Kako vi vidite jezik stroke?

Skela: FF je edina matična fakulteta, izobraževanje učiteljev pa poteka tudi v Mariboru in po novem v Kopru. Na FF se bolj malo dogaja, obstaja pa možnost podiplomskega študija. So tudi poskusi kadrovanja v smer jezika stroke, vendar za vnaprej ni dobrih izgledov. Bolonjska prenova ni izkoristila priložnosti za jezik stroke. Tudi naklonjenost na Oddelku za anglistiko je bolj slaba in sicer v smislu, da se je najprej potrebno naučiti splošnega jezika, jezik stroke pa se priuči kasneje. Osnovni študij za učitelja pač ne more pripraviti diplomanta za učitelja jezika stroke.

Kalin Golob: FDV je tretje leto v »bolonji« po programu 4+1. FDV ponuja 5 jezikov, ki so prirejeni posameznim programom. Najmanj 1 jezik se pojavi v programih, vsi ostali jeziki pa so tudi izbirni, zaradi česar so skupine za poučevanje jezikov velike. Klasično majhne skupine je »bolonja« ukinila. Lektorice na FDV skrbijo za strokovno izrazje, pišejo učbenike, in vedo, kaj hočejo. Prednost njihovega dela je ob poučevanju tudi razvoj terminologije, kot orodja, ki ga nudijo študentom v svojem in tujem jeziku. FDV je izrazito naklonjena tujim jezikom. Le javna sredstva ne zmorejo zagotavljati kakovosti poučevanja, čeprav je FDV na tem področju primer dobre prakse.

Jarc: Rektorji, prorektorji ostalih univerz bi morali svoje mnenje povedati na posebni okrogli mizi, ker njihov pogled sedaj manjka, da bi dobili celotno sliko.

Godunc: MŠŠ pokriva izobraževanje jezika do akademske ravni. Jezik na univerzitetni ravni je stvar akademske svobode, zato se s to sfero nihče ne ukvarja. Jezik kot potreba po izobraževanju se v evropskih dokumentih pojavlja implicitno in v različnih oblikah. Graški center je na področju jezika stroke igral pomembno vlogo v preteklosti, sedaj pa zopet pripravlja pobudo za uveljavljanje jezika stroke v naslednjem srednjeročnem načrtu. Prioriteta Sveta Evrope in Evropske unije je večjezičnost, ki jo poudarja lizbonska strategija za dosego svojih ciljev. Evropski komisar Leonard Orban je v 2007 zastavil jezik kot prioritetno področje v letu 2008, ki bo leto medkulturnega dialoga. V septembru 07 je organiziral veliko konferenco o podjetjih, ki je poudarila jezik stroke v podjetništvu in na političnem trgu diverzifikacije v obliki ponudba-povpraševanje v luči novih pristopov za spodbujanje podjetnosti. Večjezičnost je vključena v te potrebe in v odpiranje novih trgov. Na konferenci je bil ustanovljen plenarni forum za večjezičnost, kjer se je pokazala potreba po jeziku stroke. Lizbonska strategija se usmerja na področje izobraževanja (tudi tujega jezika).

Kreuh: Zavod za šolstvo je javni zavod in ni del MŠŠ. Pripravlja strokovne podlage za poučevanje in učne načrte za tuje jezike/jezike stroke. Jezik stroke je bil že v katalogih, didaktičnih priporočilih in ciljih v preteklosti. V zadnjih 5 letih pa je v novih programih potreba po tujih jezikih dosti večja, saj se poleg prvega pojavlja tudi drugi tuji jezik. Nov kompetenčni pristop spodbuja strokovno pismenost v poklicnih programih drugače in več kot prej. Učitelje moramo usposabljati, saj prihaja cel sklop novih programov, kar onemogoča sestavljanje posameznih učnih načrtov. Zato pripravljamo stične točke in tako je postalo sporazumevanje v tujih jezikih presečna zmožnost. Pri vseh predmetih se pojavlja potreba po strokovni pismenosti. Velika odgovornost je sedaj dana učiteljem, ki ocenijo, do katere mere, do katere ravni in koliko strokovne pismenosti potrebujejo dijaki. Na 3-letnih programih potrebujejo zelo praktične stvari, toda manj pisnih zmožnosti. V srednjih šolah, kjer se šolajo bodoči študenti, pa rabijo dijaki več teh znanj. V ZŠ, v predmetni skupini za angleščino, se ukvarjamo z učitelji in jim poskušamo nuditi strokovno podporo.

Djurić: ŠTJ pri MORS deluje drugače, ker ni del velikih sistemov. Se pa dejansko ukvarjamo z jezikom stroke. Vse, kar piše v teoriji jezika stroke, se v ŠTJ udejanja. Predvsem se odzivamo na potrebe ministrstva za obrambo in Slovenske vojske. Potrebe narekujejo naše programe, čas za odziv, dolžino tečajev. Včasih gre za proizvodnjo programov. Če jih je preveč in je odzivni čas kratek, je to slabo za kvaliteto programa in za izvedbo.  
ŠTJ je jezikovna šola, ki se od drugih razlikuje po tem, da ji ni potrebno ustvarjati posla in razvijati popularnih programov (npr. business English).  Za določene jezikovne potrebe (paštu, makedonski, albanski, arabski jeziki) moramo sodelovati s privatnimi jezikovnimi šolami. Tako trčimo v kvalitetne in manj kvalitetne šole, vendar smo včasih zaradi specifičnih potreb od njih odvisni in moramo pristajati na njihove pogoje. V okviru ŠTJ deluje tudi Oddelek za prevajanje, tolmačenje in lektoriranje, ki v okviru svojega rednega dela razvija ožja področja in terminologijo, npr. slovarje in manjše delovne glosarje. Njihovo delo in gradiva so priročen in hiter vir za pripravo novih programov za jezik stroke.  

2. krog: Kako začrtati koherentne jezikovne politike, ki bodo pomagale uresničiti potrebe in želje v prihodnje? Je to sodelovanje? Kako določiti prostor jezika stroke v prihodnje?

Kreuh: Sodelovanje med SDUTSJ in ZŠ je že bilo (poklicna matura). Sodelovanje zahteva, da poznamo eden drugega. Hkrati je potrebno poznati potrebe učiteljev na srednjih šolah.  Dokumenti dajejo podlago za povezovanje učiteljev. Če so učitelji avtonomni in sami ugotavljajo, da se morajo povezovati, je to že ogromno. Je pa tudi velika odgovornost. Čutim manjko medsebojnega sodelovanja. Na zavodu čutimo, da učitelji rabijo podporo in na zavodu jim jo dajemo. Seznaniti se moramo, do kakšne ravni jezikovnega znanja lahko pripeljemo učence v osnovnih šolah, nato v srednjih šolah. To je naloga sodelovanja, na kakšen način bo sodelovanje potem konkretno zastavljeno, bo pa mogoče imel kdo drug ideje.

Vukadinović: Ideja za preteklo sodelovanje med SDUTSJ in ZŠ je bila zgraditi most med učitelji tujih jezikov na srednji šoli in na tretji stopnji znotraj iste stroke. Tudi mi imamo nekoga nad nami, ki od nas nekaj pričakuje. Že pričakovanja učiteljev strokovnih predmetov na terciarni stopnji so velika. Študenti se ne vpisujejo v smeri študija zaradi interesa, ampak zato, ker jih  tja »naplavi«. Varnostna tehniška šola, na primer vpisuje veliko študentov iz popolnoma netehničnih smeri (vrtnarstvo, …), ker so se prijavili drugam, pa tam niso bili sprejeti. Pričakovanja mojih kolegov pa glede jezikovne ravni še vedno ostajajo enaka. Kaj bomo sedaj naredili?

Kalin Golob: Tudi fakultete bi se morale med seboj poznati. Vsaka članica razvija jezik stroke po svoje. Skrbi me, ker ne vem, če ste seznanjeni, da je UL naročila zunanjo evalvacijo. Iz nje je razvidno, da »Evropa« ne razume specifičnosti situacije, saj po njihovem razumevanju lahko usposabljanje tujih jezikov izvede FF za vse fakultete. Toda ali je to sploh realno?

Skela: Domet FF je, kakršen je; izobražuje učitelje, druga smer pa so neučitelji, torej pedagoška in nepedagoška smer. Kolegi jezikoslovci ne razumejo, da ravno tako izobražujejo učitelje, zato so edino didaktični kursi tisti, ki usposabljajo za učitelje. Ti so kratki, vendar pa naj bi usposobili učitelje za osnovne in srednje šole. Kader je res neprofiliran, vendar pa učitelji v srednji šoli že prihajajo v stik z jezikom stroke in mi ga pri izobraževanju nekaj tudi ponujamo. FF nima pedagoškega pedigreja, saj sebe ne vidi v primarni vlogi pri izobraževanju učiteljev, čeprav so glavna tovarna za učitelje. FF se tako sooča  z dvojno vlogo, ki je hkrati zaviralna; vsako svojo konkurenco že v kali zatre, da se kje ne bi nekaj podobnega dogajalo brez njene vednosti, hkrati pa sama nič ne naredi za razvoj  izobraževanja učiteljev. Izjemni problemi pri učiteljih za zgodnjo stopnjo so preveliko vedenje z jezikoslovnega področja in hkrati nobenega za pedagoško delo. FF uspešno zatira uvajanje učiteljev na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer naj bi se razvijali nastavki za učitelje. Na FF  se raje uvede 30-urni tečaj za usposabljanje učiteljev za zgodnje učenje jezikov.  Kolegi se ne ukvarjajo ne z učnimi načrti ali kurikulumi in so v bistvu popolnoma nekompetentni ljudje, da bi presojali o nekem programu. Takšni ljudje so pri koritu, pa ne bi smeli biti.

Vukadinović: Vi ste napačno locirani. Izobraževanje učiteljev sodi na Pedagoško fakulteto. Če bi bila cela vaša didaktika na Pedagoški fakulteti, bi bil problem rešen.

Skela: Na FF niso težave samo pri jeziku stroke. Tudi na oddelku za prevajanje ugotavljajo, da generacije študentov, ki prihajajo, izberejo študij prevajalstva brez ustreznega znanja tujega jezika. Ne moremo biti zadovoljni s tem, kar prihaja na študij.

Kosel: Odziv na idejo o enem centru, ki bi jezikovno usposabljal: Takšno razmišljanje ustreza Fakulteti za strojništvo. Premalo pa se razmišlja o učitelju jezika stroke in razvoju slovenske strokovne terminologije. Jezika stroke ne bo, če se ne bo razvijal na strokovni fakulteti. Noben jezikovni center ne more razvijati jezika stroke in strokovne terminologije, če ni sodelovanja s stroko in če ni delo organizirano v okolju, kjer se stroka uči in poučuje. Učitelji v jezikovnem centru ne bodo mogli sodelovati z učitelji stroke, zato se strokovna terminologija ne bo več razvijala. Strokovnega izrazja enostavno ne bo več, bo le še »language of the kitchen«.

Kalin Golob, Jarc, Kosel, Skela, Djurić: Ali imate pregled nad strokami, ki razvijajo strokovno izrazje v tujem jeziku? Razvoj jezika stroke terja specializacijo, pripravo gradiv, pisanje učbenikov. Prispevek 3 članic društva o raziskavi v visokem šolstvu in razstava učbenikov na posvetu predstavljajo pregled strok, na področju katerih se razvija strokovna terminologija v tujem jeziku. V decembru bo obravnava evalvacijskega poročila, zato bi potrebovali oceno o razvoju/stanju na področju jezika stroke. Do decembra publikacija (urednik J. Skela), v kateri so izsledki iz raziskave o visokošolskem področju jezika stroke, še ne bo izšla.
Predlog sklepa okrogle mize: evalvacijo društvo oceni in pregleda, da bo do senata univerze prišla opremljena s podatkom o jezikih stroke.

Godunc: Evropa se zaveda specifičnosti jezika stroke. Tudi specialno didaktiko tega pouka moramo poudarjati, ravno tako že prej omenjeno sodelovanje. MŠŠ mora izvajati naloge, ki jih narekuje Evropa, to je jezikovna diverzifikacija, večjezičnost. Inštitut CELT v Veliki Britaniji ugotavlja, da pomanjkanje znanja jezikov v podjetjih vpliva na izgubo trga in delovne sile. Nove tehnologije se razvijajo in jezik stroke mora te novosti vključevati. Akcijski načrt 2004-06 (sodelovala Godunc in Skela) je sprejet. Eksplicitno ne omenja jezika stroke, pokriva pa prerez jezikovne politike v Sloveniji in tisto, kar so nam ponudile visokošolske institucije. Pokrili smo prioritetna področja, kar je Evropa od nas zahtevala. Na sestankih Sveta Evrope se omenja »večjezičnost«, ne jezik stroke. Toda problem jezika stroke v podjetjih je v Evropi prisoten. Konferenca o podjetjih v septembru 2007 je zato pomenila tudi prispevek k razvoju jezika stroke.

Jarc: Prekoračili odmerjen čas. Zahvala povabljenim gostom.

Zapisala po zvočnem zapisu: mag. Melita Djurić

POSVET OB 10. OBLETNICI SDUTSJ