Domov | O Zborniku | SDUTSJ
Inter Alia 2, Ljubljana, februar 2011
ISBN: 978-
ISSN:
Darja Mertelj
Učni načrti, ravni znanja tujega jezika stroke in gradiva v višješolskih strokovnih programih
Izvleček
Politika poučevanja/učenja tujih jezikov v slovenskem šolstvu po srednješolski ravni je razvidna: odraža se v tem, da ne podpira (več) poučevanja in učenja tujih jezikov stroke (odslej: TJS) kot nujnih znanj in veščin, ki naj bi jih do ustrezne ravni razvil diplomant katerekoli fakultete (prim. Jurković in Djurić, 2008). V zadnjem desetletju smo namreč v visokem šolstvu priča dvojemu: najprej porastu prostora za ustvarjanje takih znanj (prim. Djurić, 1996; Godunc, 2003), v času prenove bolonjskih programov pa vztrajnemu in mestoma znatnemu zmanjševanju števila ur ter nabora tujih jezikov stroke (prim. Jakoš, 2007; Svetlin Gvardjančič, 2008; Djurić in drugi, 2008).
Podobno se je zgodilo s TJS v višješolskih strokovnih programih, ki jih izvajajo zasebne in javne izobraževalne ustanove ter so zasnovani kot nadgradnja poklicnega srednješolskega izobraževanja. Kljub prvotno zastavljenim učnim načrtom s praviloma več kot enim TJS se je v fazi prenove učnih načrtov v letih 2007 in 2008 »zgodilo« podobno zmanjševanje obsega TJS kot v visokem šolstvu. To je dodatno otežilo prizadevanja številnih višješolskih predavateljev TJS, da bi z ustreznimi gradivi in načini dela zadostili učnim načrtom, predvsem pa ob ustreznem obsegu ur primerno razvijali s strani pristojnih organov sicer nedefinirano vstopno znanje višješolskih študentov.
Jeseni 2008, potem ko so bili prenovljeni učni načrti potrjeni, vendar se v praksi
še niso izvajali, je bila med višješolskimi predavatelji TJS izvedena anketa (Žnidaršič
Seme in Mertelj, 2008) s ciljem, da se osvetlijo nekateri vidiki njihovega položaja
in dela. V prispevku tako predstavljamo vidik TJS v do takrat 22 prenovljenih programih
in del vsebin vprašalnika. Preučitev višješolskih strokovnih programov kaže, kakšni
so položaj, obseg, cilji in ravni TJS (prim. Dudley-
Ob analizi ankete se je pokazalo, da je med višješolskimi predavatelji TJS precejšen problem dejstvo, da imajo študentje lahko zelo različno vstopno znanje, kar ob zahtevah učnih načrtov na eni in zmanjšanem obsegu kontaktnih ur na drugi strani dodatno povečuje njihove poklicne izzive. Celo v okviru istega programa je lahko vstopno znanje študentov v razponu od ničelnega do ravni C1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (Council of Europe, 2001; odslej SEJO). Po drugi strani pa kar četrtina predavateljev pred začetkom poučevanja vstopnega znanja ne preveri. Še več heterogenosti je pri izstopni ravni znanja.
Zaradi specifičnosti področij in nedorečenosti na področju višješolskega izobraževanja
predavatelji TJS pogosto izdelujejo (interno) učno gradivo, ki ga kombinirajo s tržno
dostopnimi učbeniškimi gradivi, kar lahko, toda ne nujno, zagotavlja kakovost (prim.
Dudley-
Ključne besede: tuji jeziki stroke, višje strokovno šolstvo, učni načrti, vstopno/izstopno znanje, učna gradiva.
(CC) SDUTSJ 2011. Zbirka Inter Alia je objavljena pod licenco Creative Commons
Priznanje avtorstva-