Domov | O Zborniku | SDUTSJ
Inter Alia 2, Ljubljana, februar 2011
ISBN: 978-
ISSN:
Maja Maričić
Snovanje učbenika za italijanščino kot tuji jezik stroke na ravni A1 – koncept, vsebine, pristop (višješolski študijski program Gostinstvo in turizem)
IZVLEČEK
V prispevku je predstavljeno študijsko gradivo Strokovna terminologija v italijanskem jeziku avtorice Maje Maričić, ki ga lahko uporabimo za poučevanje italijanščine v stroki gostinstvo in turizem. Namenjeno je študentom višje strokovne šole, ki še nimajo splošnega in strokovnega predznanja jezika. Študijsko gradivo je učbenik z elementi delovnega zvezka, ki temelji predvsem na komunikativnem pristopu. Slovnični elementi so predstavljeni glede na kontekst, v katerem se nahajajo. Učne enote so dopolnjene tudi z medkulturnimi vsebinami, ki omogočajo (bodočim) zaposlenim, da bolje razumejo interese in izpolnijo pričakovanja italijanskih gostov v Sloveniji. V gradivu so poleg splošnega jezika na voljo pogoste teme / besedila / situacijski dialogi specifičnega jezika v turizmu in dodatno besedišče na določeno temo.
Ključne besede: poučevanje tujega jezika, začetniška italijanščina kot tuji jezik stroke, turizem in gostinstvo.
1. Uvod
Študijsko gradivo Strokovna terminologija v italijanskem jeziku – italijanščina kot tretji tuji jezik obsega snov za doseganje osnovnega jezikovnega znanja, tj. raven A1 po SEJO (Skupni evropski jezikovni okvir). Namenjeno je študentom višješolskega strokovnega programa Gostinstvo in turizem, ki izberejo italijanščino kot tretji tuji jezik, kar pomeni, da lahko pričnejo z učenjem brez vsakršnega predznanja tega jezika. Gradivo se lahko uporablja v 1. in/ali v 2. letniku (odvisno od razporeditve predmeta v urnik na posamezni višji strokovni šoli). Osnovano je na komunikacijskem pristopu in je usklajeno s Katalogom znanj za predmet Strokovna terminologija v tujem jeziku 3 – italijanski jezik. Združuje elemente učbenika in delovnega zvezka. Snovi je v obsegu za letni fond 120 kontaktnih ur italijanščine na višješolskem študijskem programu Gostinstvo in turizem.
Ker se pri predmetu Strokovna terminologija v tujem jeziku 3 – italijanski jezik predavanja in vaje tesno prepletajo, je tudi učbenik zasnovan tako, da uvodni temi/snovi oz. uvodnemu situacijskemu dialogu sledijo vaje. V vaje je vključeno veliko igranja vlog in dela v dvojicah, študentje pa izvajajo tudi samostojne govorne nastope za nadaljnje razvijanje govorne zmožnosti. Vaje vključujejo naloge za bralno razumevanje, naloge za govorno in pisno sporazumevanje (npr. igra vlog), pa tudi predstavitev relevantnih slovničnih struktur s shematičnimi prikazi in vajami.
Ob razvijanju štirih zmožnosti in v skladu s komunikacijskim pristopom je vsem učnim
enotam gradiva skupen visok delež učenja usmerjenega na uporabo znanja, tako v vsakdanjem
pogovoru kot tudi značilnega besedišča pri službenih obveznostih gostinsko-
2. Vsebina in struktura gradiva
Gradivo je razdeljeno na 12 tematsko zaokroženih poglavij. Ustreza naboru kompetenc, po Katalogu znanj, ki naj bi jih študenti pridobili. Vseh 12 enot je sestavljenih po enakem vzorcu in vključujejo naloge za bralno razumevanje in govorno ter pisno sporazumevanje, predstavitev relevantnih slovničnih struktur s shematičnimi prikazi in vajami. Naloge si sledijo po vrstnem redu pred/med/po branju. Sledijo naloge za utrjevanje obravnavane snovi.
Gradivo je strukturirano tako, da študente usmerja, da sami ugotavljajo in izpeljejo
posamezne značilnosti in pravila jezika. Res pa je, da tukaj jezik ni važen predvsem
in samo kot oblika, temveč gre predvsem za to, kaj lahko z njim izrazimo. Namen knjige/učbenika
je pridobitev oziroma utrjevanje sporazumevalne zmožnosti strokovnega jezika, ki
bi bil študentom v pomoč, da se znajdejo v tipičnih turistično-
Na začetku gradiva je kratka preglednica vsebin: predstavljene so teme, slovnica in besedišče (Priloga 1: Maričić, 2009, 5, 6). V prvem delu enote se študenti seznanijo z osrednjo temo enote, ki je vzeta iz vsakdanjega življenja ali iz možne službene situacije organizatorja gostinskega in turističnega poslovanja; ob besedilu spoznajo osnovno besedišče (Prikaz 1, iz Maričić, 2009, 89, 104). S strani študentov je ta način zbranega besedišča zelo dobro sprejet. Korak za korakom študentu nudi možnost za pisno ali ustno sporazumevanje. Lažje tudi rešijo nalogo, ko je pred njimi npr. sestava dialoga ali teksta po modelu.
________________________________________________________________________
ALTRO LESSICO … per descrivere meglio LA PRENOTAZIONE
► Ricezionista (alza la cornetta):
Pronto buongiorno, agenzia turistica. Desidera?
Pronto buongiorno, albergo Alba. Desidera?
In che cosa posso servirLa?
Dica?
► Cliente (quello che chiama):
Pronto, buongiorno, sono Alberto Rossi.
ho una camera prenotata, a nome Alberto Rossi.
la settimana scorsa una camera singola.
Ho chiamato … 3 giorni fa e ho prenotato… una camera matrimoniale.
ieri una camera doppia.
► Ricezionista:
- Aspetti un attimo che controllo.
- Mi dica il Suo nome / cognome, per favore.
- Un attimo prego.
- Attenda un attimo.
- Rimanga in linea, prego, controllo.
- Qual è il Suo nome?
Se non sentiamo bene l’interlocutore, diciamo …
- Scusi, La sento male. Vuole ripetere, per favore?
- Scusi mi può dire il Suo nome ancora una volta?
- Non ho capito bene il Suo cognome? Può ripetere, per cortesia?
Quando troviamo il cliente diciamo:
- Ah, sì. Esatto.
- Ah, sì. La camera (singola, doppia, matrimoniale) per ___ giorni.
- La camera __________ dal _____ _____ al _____ _____
Se la prenotazione non è ancora stata fatta (če rezervacija še ni bila opravljena).
► Cliente: Vorrei prenotare una camera … / Vorrei una camera …
Se la camera non c’è o se tutte le camere sono occupate (če so vse sobe zasedene).
► Ricezionista: Mi dispiace, le camere sono tutte occupate.
Sono spiacente: fino al _____ _____(+ datum) non c’è più posto.
itd.
več na http://www.impletum.zavod-
Prikaz 1
V veliki meri so v učbeniku predstavljeni situacijski dialogi. Po predstavitvi določene enote so dodane še različne naloge iz posameznih tematskih enot (slovničnih, bralnih, pisnih in govornih). Sledi obravnavanje jezikovih struktur in komunikacijskih vzorcev, ki se najpogosteje uporabljajo v danem kontekstu. Po nalogah za bralno razumevanje sledijo dejavnosti, ki jih študenti izvedejo individualno ali v dvojicah (Prikaz 2, Maričić, 2009, 47).
Te naloge spodbujajo pisno komunikacijo študentov, ob njih ponovijo obravnavano besedišče in/ali skušajo po modelu sami napisati podobno besedilo − tako so študenti v učnem procesu aktivni. Radi imajo naloge, kjer so dani podatki za rešitev naloge (glej prikaza 3 in 4). Torej nove podatke samo vstavijo v situacijski dialog, ki je bil predstavljen na začetku učne enote oz. napišejo pisni izdelek na podlagi modela.
________________________________________________________________________
vir: Clipart, http://www.clipart.com
________________________________________________________________________
Prikaz 2
V drugem delu enote je, poleg osnovnega besedišča, shematično obravnavano tudi dodatno
besedišče, ki ga bodo lahko bolj zainteresirani študenti uporabljali v svoji komunikaciji,
manj zainteresirani pa ga bodo morali zgolj pravilno razumeti. Da pa ne bi bilo to
besedišče preveč suhoparno, so naloge izpeljane tako, da ne gre samo za branje in
ponavljanje besed, temveč so besede vpete v naloge prevajanja ali povezovanja (Prikaz
3, iz Maričić, 2009, 63-
________________________________________________________________________
Collegate le espressioni equivalenti.
- Minestra di orzo Pohorski pisker
- Pentola del Pohorje Bobiči
- Zuppa acida della Stiria Slovena Kraška jota
- Minestra con fagioli, mais e carne Ričet
- Minestra con pasta e fagioli Štajerska kisla juha
itd. itd.
Collegate le espressioni dei salumi
- lo Stomaco ripieno Kraška panceta
- la Pancetta del Carso Kraški pršut
- il Prosciutto crudo del Carso Kraški zašinek
- la Coppa affumicata del Carso Zaseka
- il Lardo macinato Pohorska bunka
itd. itd.
Traducete i nomi dei formaggi.
- il formaggio di Bovec __________
- il formaggio del Nanos __________
- la ricotta skuta
- formaggio “Tolminc” __________
itd. itd.
Inserite le seguenti parole nella tabella.
svinjina raca fazan piščanec divjačina
il manzo – govedina
il vitello – teletina
la carne suina – __________
il coniglio – kunec
il tacchino – puran
il pollo – ___________
l’agnello – jagnje
l’anatra – __________
a selvaggina – ___________
itd.
Fate 5 mini-
► A: Come contorno che cosa prende? B: Prendo…
PATATE lesse, novelle, fritte, al forno, purè, gnocchi, crocchette, …
RISO in bianco, integrale, risotto ai funghi
PASTA tortellini, štruklji,
itd.
Trovate altre 5 verdure e 5 altre insalate.
______________________________ _____________________________
________________________________________________________________________
Prikaz 3
_______________________________________________________________________
I MODI DI COTTURA / NAČIN PRIPRAVE
na ___ način ►alla ___
na bolonjski način – alla bolognese,
na lovski način – alla cacciatora,
na kmečki način – alla contadina.
Inserite le seguenti parole nella tabella.
kuhan – cotto, lesso
pečen – __________
paniran – __________
pražen – in casseruola
popečen – arrostito
dušen – stufato, brasato
dušen, v omaki – in umido
sesekljan – tritato ocvrt -
polnjen – ripieno
nadevan – farcito
krvav – al sangue
itd.
Con l'aiuto delle tabelle precedenti traducete le seguenti espressioni in italiano.
polnjene paprike ________________________ riba na žaru _________________
vložene gobice _________________________ pražen krompir ______________
testenine na bolonjski način _______________ sveža zelenjava ______________
itd. itd.
________________________________________________________________________
Prikaz 4
Vsako enoto zaključuje produktivna naloga: učni prevod povedi iz slovenščine v italijanščino. Študenta usmerjajo k ponovitvi pomembnih govornih dejanj za posamične sporazumevalne funkcije, kar študent opravi samostojno (Prikaz 5, iz Maričić, 2009, 113). Naloge prevajanja študenti opravijo s pomočjo besedišča oz. konkretnih besedil v knjigi/učbeniku ter poslušane in predelane snovi pri predavanjih in ne s pomočjo slovarja.
________________________________________________________________________
CHE COSA ABBIAMO IMPARATO IN QUESTA LEZIONE?
► Fare una prenotazione della camera:
Rad bi rezerviral dvoposteljno sobo. _________________ …
Rada bi rezervirala sobo z zakonsko posteljo od 2. do 7. julija. _________________ …
►Chiedere e dare informazioni sull’albergo, sulla camera:
1. V hotelu imajo pokrite bazene. _______________________________
2. Lahko pridem s psom? _______________________________
3. Kaj ponuja hotel? _______________________________
4. Kaj vse je v sobah? _______________________________
5. V hotelu morate plačati turistično takso. _______________________________
6. V hotelu ne sprejemamo živali. _______________________________
7. Lahko jeste v samopostrežni restavraciji. _______________________________
8. Polpenzion pride 40 € na osebo na dan. _______________________________
________________________________________________________________________
Prikaz 5
Velik poudarek je torej na zavestni in premišljeni uporabi materinščine (slovenščine), predvsem v obliki prevodov. Te naloge sledijo po obravnavi celotne enote. Nalogo študenti naredijo kot samostojno domače delo. V prevodih so vključeni vsi pomembni cilji, ki jih morajo po vsaki enoti znati uporabiti za komunikacijo v tujem jeziku in ki jih bodo pri bodočem delu za delo s strankami najverjetneje tudi potrebovali.
Take vrste naloga je tudi zelo dobro sprejeta s strani študentov. Naloga jim da vedeti, kaj se od njih zahteva in kaj morajo znati za ustno sporazumevanje. Še raje pa jo naredijo, ko se jim pove, da je večina takih prevodov možna skoraj samo s pomočjo učbenika in svojih zapiskov in brez uporabe slovarja. Take vrste naloge je potrebno vedno še pregledati, saj le tako dobijo študenti povratno informacijo o svojem znanju.
3. Slovnica
Slovnične strukture so predstavljene v kontekstu enot. Gradivo ni osredotočeno na poučevanje/učenje slovničnih struktur, kljub temu pa je tudi slovnica eksplicitno prisotna. Precej je nalog za utrjevanje. Slovnica je z obravnavano tematiko povezana, podana je shematično, tako da jo lahko tudi študenti sami pravilno dojamejo (za pregled slovničnih vsebin gl. Prilogo 4: Maričić, 2009, 41, 118).
Slovnično razlago največkrat spremljajo vaje, ki študente usmerjajo, da sami izpeljejo pomen in rabo določene slovnične strukture. Zelo pomembno je, da se študenti naučijo določeno slovnično strukturo uporabiti v simuliranih sporočanjskih položajih in dejanskih procesih sporazumevanja. Slovnica je kot struktura podrejena besedišču. Po izkušnjah se zelo dobro obnese, da za slovnično razlago takoj sledi niz nalog za utrjevanje slovnične strukture (gl. prikaz 6).
________________________________________________________________________
IL PRESENTE INDICATIVO / SEDANJIK -
Completate con i verbi al presente indicativo. / Dopolnite z glagoli v sedanjiku.
- Lui __________(chiamarsi) Franco, __________(essere) studente e __________(studiare) all’università di Firenze.
- Io __________(chiamarsi) Maria, __________(essere) slovena, di Lubiana, ma __________(studiare) a Maribor.
- Noi __________(essere) italiani e __________(essere) in vacanza in Slovenia.
itd.
________________________________________________________________________
Prikaz 6
4. Besedišče
V gradivu je, v vsakem poglavju, predstavljeno/obravnavano besedišče, ki se navezuje
na temo enote, in je usklajeno s Katalogom znanj. Tematika se navezuje na gostinsko
in turistično terminologijo. Glede na to, da je gradivo namenjeno začetnikom, torej
študentom brez predznanja, so v začetnih enotah zastopane predvsem splošne teme iz
vsakdanjega življenja, od 3. poglavja dalje pa se postopoma pričnejo enote, ki se
osredotočajo predvsem na strokovno gostinsko-
Besedišče utrjujejo s tvorjenjem različnih dialogov. Gradivo sledi komunikacijskemu pristopu, kjer je v situacijskem kontekstu (dialogu, besedilu) predstavljeno strokovno besedišče. Naloge temeljijo na komunikacijskih aktivnostih: delo v parih, simulacija dialogov ter tvorjenja pisnih besedil na podlagi modela (gl. prikaz 7, iz Maričić, 2009, 51), v obliki dialoga ali besedila ter dodatnega besedišča. Besedišča se študenti učijo sistemsko, saj ga umeščamo v različne skupine glede na realno situacijo.
________________________________________________________________________
ALTRO LESSICO … per descrivere meglio LE ORDINAZIONI AL BAR
CAMERIERE: Sì, prego?
CLIENTE Vorrei mangiare qualcosa.
- un panino al formaggio.
- un toast con mozzarella e insalata.
- una pizzetta.
- un tramezzino.
ali:
CLIENTE Che cosa avete da mangiare?
CAMERIERE: Abbiamo …
… i tramezzini, le pizzette, i panini, i cornetti, i sandwich, i toast …
CLIENTE I toast … come sono?
CAMERIERE: I toast sono con: prosciutto cotto e formaggio …
I panini sono … con: prosciutto crudo, prosciutto cotto, formaggio, insalata,
pomodoro, cetrioli …
Le pizzette sono … con: mozzarella e pomodoro, prosciutto e funghi,
con zucchine e melanzane, carciofi …
I sandwich sono … con: tonno, uova e pomodoro, prosciutto cotto e formaggio,
salmone e radicchio …
itd.
Costruite 5 dialoghi come il dialogo precedente. / Tvorite 5 podobnih dialogov kot je prejšnji.
cameriere ________________________________________________________________ …
cliente _________________________________________________________________ …
itd.
________________________________________________________________________
Prikaz 7
Študenti naj bi si bogatili besedni zaklad v kontekstu, kar je pomembno tudi za usvajanje
jezika in za razvijanje komunikacijskih zmožnosti. Naloge so usmerjene na pridobitev
znanja ne samo na receptivni ravni (bralno razumevanje) temveč tudi na produktivni
(govorno in pisno sporazumevanje). Utrjevanje in raba besedišča poteka prek različnih
vaj. Poleg besedišča samega je v gradivu na voljo precej kulturno-
5. Zaključki
Študijsko gradivo Strokovna terminologija v tujem jeziku – italijanski jezik je glede na Katalog znanja zadostno usklajeno z učnimi cilji za poučevanje italijanščine kot tretjega tujega jezika v okviru višješolskega strokovnega izobraževanja, v programu Gostinstvo in turizem, in sicer za celokupno število 120 kontaktnih ur v 1. in/ali 2. letniku, odvisno od urnika.
Učno gradivo je kot celota zasnovno tako, da teži predvsem k bralnemu razumevanju in ustni komunikaciji ter študentom omogoča vpogled na tematsko obravnavano besedišče. Gradivo je sistematično in naj bi omogočalo študentom celosten vpogled v cilje in zmožnosti, ki naj bi jih z učenjem pridobili.
V gradivu je precej slikovnega gradiva, kar naj bi študente pri učenju dodatno motiviralo.
Zbranega in sistematično predstavljenega je precej besedišča, ki ga bodo študenti
potrebovali pri delu v gostinsko-
Dejstvo je, da učno gradivo ne bo moglo služiti kot edini pripomoček za pripravo
na izpit, potrebna bo še uporaba primernega slovarja (italijansko-
Priloga 1
PREGLEDNICA VSEBIN
Lezione 1 PRESENTARSI / PREDSTAVLJANJE
Komunikacija: Pozdravljanje / poslavljanje; predstavljanje; spraševanje po počutju, po izvoru, po starosti, črkovanje
Slovnica: Osebni zaimki, glagoli essere / avere / chiamarsi, trdilna poved,
števniki 1-
Besedišče: Države, glavna mesta, narodnosti, abeceda
Lezione 2 LA FAMIGLIA E IL LAVORO / DRUŽINA IN SLUŽBA
Komunikacija: Poklici, opis osebe, pogovarjati se o delu, spraševati po osebnih podatkih in na vprašanja odgovarjati
Slovnica: Določni člen, samostalniki, sedanji čas, svojilni zaimki, vprašalna poved, nikalna poved, predloga IN in A
Besedišče: Družina, družinski člani, poklici, človeško telo – deli telesa in obraza, meseci in dnevi v tednu
Lezione 3 AL BAR / V BARU
Komunikacija: Naročanje pijače in hrane, izražanje želj, vprašati koliko je ura in odgovoriti, odgovarjati na vprašanja Kdaj?
Slovnica: Nedoločni člen, izraziti čas
Besedišče: Hrana in pijača v baru
Lezione 4 AL RISTORANTE / V RESTAVRACIJI
Komunikacija: Naročanje hrane in pijače v restavraciji, opis jedi, rezervacija mize, svetovanje
Slovnica: Zaimki v 3. sklonu, Mi piace
Besedišče: Hrana in pijača v restavraciji, jedilniki
Lezione 5 IL TEMPO LIBERO / PROSTI ČAS
Komunikacija: Pripovedovanje o prostem času v sedanjiku, povabilo, sprejeti in odkloniti povabilo
Slovnica: Modalni glagoli, prihodnjik
Besedišče: Šport, aktivnosti v prostem času, vreme
Lezione 6 IN ALBERGO / V HOTELU
Komunikacija: Opis hotela, opis sobe, rezervacija sobe, reklamacije
Slovnica: Predložne zveze, prislovi kraja, vrstilni števniki 1-
Besedišče: Storitve v hotelu, orientacija v hotelu, pohištvo v sobi, reklamacije
Lezione 7 AVVENIMENTI PASSATI / PRETEKLI DOGODKI
Komunikacija: Pripovedovanje o preteklih dogodkih
Slovnica: Preteklik Passato prossimo, avverbi di tempo
Besedišče: Športne in druge aktivnosti
Lezione 8 LA CITTÀ / MESTO
Komunikacija: Opis mesta, orientacija po mestu, vodenje po mestu
Slovnica: Predložne zveze, velelnik
Besedišče: Storitvene dejavnosti, znamenitosti
Lezione 9 I MEZZI DI TRASPORTO / PREVOZNA SREDSTVA
Komunikacija: Različni dialogi: na železniški postaji, na avtobusni postaji, na letališču
Lettura: I mezzi di trasporto urbano
Besedišče: Železniška postaja, letališče, avtobusna postaja, rezervacija vozovnic, vozni red
Lezione 10 ALL'AGENZIA / V AGENCIJI
Komunikacija: Kako organizirati izlet, potovanje
Lettura: Il casinò, tehnična opremljenost za kongrese
Besedišče: Kazino, kongresna dejavnost
Lezione 11 VACANZA SÌ, MA NON AL MARE! / POČITNICE JA, TODA NE NA MORJU!
Komunikacija: Opis turistične kmetije, opis term in zdravilišč
Lettura: Le terme in Slovenia, l'agriturismo
Besedišče: Turistična kmetija, terme, zdravilišča
Lezione 12 ITALIA, SLOVENIA / ITALIJA, SLOVENIJA
Komunikacija: Predstavitev Slovenije in Italije
Lettura: L'Italia, la Slovenia
Priloga 2
ALTRO LESSICO … per descrivere meglio LA CAMERA
Con l’aiuto delle parole di sotto scrivete 5 dialoghetti, aiutatevi con la pagina precedente.
Come sono le camere? Che cosa offrono?
È singola / a un letto.
doppia / a due letti.
tripla / a tre letti.
matrimoniale / con un letto matrimoniale.
Com’è la camera?
È tranquilla / rumorosa / silenziosa, perché dà sulla montagna.
sullo stadio.
sul cortile interno.
sul giardino.
sulla strada.
sul mare.
sul parco.
sulla pineta.
La camera è … bella, grande, spaziosa, …
comoda.
accogliente.
piccola / grande.
vecchia / nuova.
moderna.
bella / brutta.
libera / occupata.
con / senza bagno.
con / senza balcone.
con vista sul giardino / sul mare …
Arredamento della camera
Tutte le camere sono dotate di …
dispongono di …
Nella camera ci sono …
Dove si trova la camera?
La camera si trova al primo (secondo, terzo, quarto, quinto …) piano.
all’ultimo piano.
al pianoterra.
Quanto costa la camera? Quanto costano i servizi?
Il prezzo della camera è di ___ € a persona, al giorno in alta / bassa stagione,
servizio e tasse compresi / esclusi,
compresi / esclusi la mezza pensione, tasse e servizio.
Abbiamo una camera al prezzo di ___ €, al giorno con la prima colazione,
servizio e tasse compresi.
La camera costa ___ €.
Supplemento vista giardino / mare (laterale) viene ___ € al giorno a persona.
Supplemento vista mare costa ___ € al giorno a persona.
La riduzione per terzo letto / lettino aggiunto per bambini da 4 a 12 anni del 30% alla settimana.
I bambini fino a 2 anni in camera dei genitori alloggiano gratis.
Priloga 3
Tematike po enotah
- 1. enota
Spoznavanje in predstavljanje – študenti se srečajo s prvimi koraki spoznavanja ljudi in predstavljanjem, naučijo se predstaviti sebe in druge, povedati, koliko so stari in od kod prihajajo – vse navedeno v formalnih in neformalnih situacijah. Naučijo se: osnovnih značilnih govornih fraz pri navezovanju stikov, predstaviti ljudi okrog sebe, povprašati po počutju in odgovoriti na taka vprašanja, črkovati, šteti, spraševati in povedati, od kod kdo prihaja.
- 2. enota
Družina in služba – študenti se naučijo opisati lastno družino in povedati, kakšen poklic opravljajo. Spoznajo besedišče za fizični in karakterni opis ljudi. Naučijo se povedati, kdaj so rojeni in spraševati druge po osnovnih podatkih. Naučijo se pripovedovati, kako ponavadi preživijo dan. Spoznajo dneve v tednu, mesece in letne čase. Znajo spraševati po datumu in na to vprašanje odgovoriti.
- 3. enota
V baru – študenti spoznajo fraze za niz različnih situacij, ki se lahko zgodijo pri naročanju pijače in hrane ter pri plačevanju v baru (npr. naročati in se primerno govorno odzivati, svetovati in opisati enostavne jedi v baru). Naučijo se spraševati, koliko je ura in odgovarjati na vprašalnico kdaj.
- 4. enota
V restavraciji – študenti spoznajo različne vrste gostinskih obratov v Italiji ter jih znajo na kratko opisati, razširijo besedni zaklad o hrani in pijači v lokalu, naučijo se opisovati jedi, spoznajo koncept italijanskega jedilnika in ga primerjajo s slovenskim, naučijo se rezervirati mizo v restavraciji in svetovati o hrani in pijači ter sprejeti reklamacijo in se nanjo odzvati. Spoznajo prehrambene navade Italijanov in jih primerjajo s slovenskimi. Naučijo se na kratko opisati slovenske tipične jedi.
- 5. enota
Prosti čas – študenti pripovedujejo o svojem prostem času, predvsem, kaj počnejo, katere športe trenirajo ali s čim se ukvarjajo. Naučijo se napisati povabilo in ga sprejeti ali odkloniti. Znajo izraziti dolžnost, vprašati za dovoljenje in povedati, kaj si želijo. Predlagajo, kaj se lahko počne v prostem času. Naučijo se opisati vreme in izražati načrte za prihodnost (z glagolskim časom il futuro).
- 6. enota
V hotelu – študenti spoznajo in se naučijo opisati prenočitvene obrate, njihovo lego, ponudbo in posebnosti ter informirati gosta o hotelskih storitvah. Naučijo se rezervirati in sprejeti rezervacijo sob v različnih hotelih, sprejeti, prijaviti in odjaviti gosta oz. skupino gostov, informirati in usmerjati goste, izdati račun, obravnavati pritožbo gosta.
- 7. enota
Pretekli dogodki – študenti se naučijo pripovedovati o preteklih dogodkih, pri čemer uporabljajo glagolski čas il passato prossimo.
- 8. enota
Mesto – študenti v italijanščini vodijo turiste po mestu, ga opisujejo, dajejo strokovne informacije o znamenitostih mesta, s področja turistične geografije ter s področja naravne in kulturne dediščine.
- 9. enota
Prevozna sredstva – študenti podajajo informacije glede potovanja z avtom, glede uporabe avtobusa, podzemne železnice, storitev na železniški postaji, na letališču in v pristanišču, naučijo se izrazov glede izdajanja vozovnic in splošnega podajanja informacij.
- 10. enota
V turistični agenciji – študenti se naučijo podajati turistične informacije, svetovati glede izletov in popotovanj, prodajati turistične aranžmaje. Poleg tega spoznajo osnovno besedišče s področja kazinoja ter organizacije kongresov.
- 11. enota
Turistična kmetija, Zdravilišče – študenti se naučijo opisati turistično kmetijo in zdravilišče (terme, center dobrega počutja), predstavijo razvitost in značilnosti obeh področij v Sloveniji.
- 12. enota
Slovenija, Italija – študenti spoznajo civilizacijske in komunikacijske navade Italijanov in jih primerjajo s slovenskimi. Znajo povedati nekaj splošnih značilnosti tako Slovenije kot Italije.
Priloga 4
Slovnica po enotah:
- enota:
ð predstavljeni so glagoli za predstavljanje sebe in drugih,
ð italijanska abeceda in italijansko črkovanje besed,
ð besedne zveze z glagoloma avere (imeti) in essere (biti),
ð glavni števniki do sto,
ð pridevniki za narodnosti in jezike,
ð spreganje nepravilnih glagolov: avere (imeti), essere (biti) in stare (počutiti se),
ð kakovostni pridevniki.
- enota:
ð svojilni pridevniki,
ð določni členi,
ð spol in število samostalnikov,
ð trdilne, vprašalne in nikalne povedi,
ð prislovi časa,
ð sedanjik il presente indicativo (pravilni in povratni glagoli),
ð krajevni prislovi in predlogi.
- enota:
ð nedoločni člen,
ð izražanje časa,
ð predlog A za izražanje časa.
- enota:
ð indirektni zaimki,
ð glagol piacere: mi piace,
ð predlog IN in samostalniki na -
ð tvorjenje enostavnih povedi,
ð ponovitev pridevnikov.
- enota:
ð časovni prislovi,
ð nepravilni glagoli v sedanjiku,
ð modalni glagoli (dovere, potere, volere),
ð prihodnjik il futuro.
- enota:
ð predložne zveze,
ð prislovi kraja,
ð vrstilni števniki,
ð glagol esserci,
ð pisanje rezervacij, telefonske rezervacije.
- enota:
ð preteklik il passato prossimo,
ð nepravilni pretekli deležniki,
ð časovni prislovi za preteklost,
ð zaimenski prislov »ci«.
- enota:
ð predložne zveze,
ð krajevni prislovi,
ð posebnosti množine samostalnikov,
ð velelnik (l'imperativo).
- enota:
ð ponovitev krajevnih prislovov,
ð glagola prendere in andare s prevoznimi sredstvi,
ð glagola metterci, volerci za izražanje trajanja.
- enota:
ð glagol proporre.
- enota: slovnica je zgolj implicitna.
12. enota: slovnica je zgolj implicitna.
Priloga 5
Besedišče po enotah:
- 1. enota: pozdravi − počutje – narodnosti − tuje države − glavna mesta;
- 2. enota: družina in delo − družinski člani − različni poklici − opis oseb −
deli človeškega telesa in ustrezni pridevniki − dnevi v tednu – meseci;
- 3. enota: hrana in pijača v baru − ura/čas;
- 4. enota: hrana in pijača v restavraciji − jedilni list − tradicionalne jedi v Italiji −
prehrambene navade Italijanov;
- 5. enota: prosti čas − načrti za prihodnost – vreme;
- 6. enota: orientacija v hotelu − pohištvo v sobi − rezervacija sobe −
opis sobe v hotelu − opis hotela − storitve v hotelu – reklamacije;
- 7. enota: športne in druge aktivnosti;
- 8. enota: storitvene dejavnosti − znamenitosti in zanimivosti nekega mesta –
dajanje napotkov v mestu;
- 9. enota: avtobus − podzemna železnica − železniška postaja – letališče –
pristanišče − rezervacija vozovnic − vozni red −
javna prevozna sredstva v Italiji;
- 10. enota: igralništvo − kongresne dejavnosti;
- 11. enota: turistična kmetija − terme − zdravilišča – center dobrega počutja;
- 12. enota: Slovenija − Italija.
(CC) SDUTSJ 2011. Zbirka Inter Alia je objavljena pod licenco Creative Commons
Priznanje avtorstva-