Domov | O Zborniku | SDUTSJ
Inter Alia 2, Ljubljana, februar 2011
ISBN: 978-
ISSN:
Violeta Jurković
Strategije za tujejezikovno učenje in jezikovna zmožnost: študija primera v slovenskem visokošolskem prostoru
Izvleček
Področje strategij za tujejezikovno učenje se je začelo razvijati pred več kot tremi
desetletji z raziskavami, v katerih so ugotavljali razlike med bolj in manj uspešnimi
učenci tujega jezika. Konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega
stoletja so se raziskave na tem področju začele osredotočati tudi na individualne
razlike, ki vplivajo na rabo strategij, kot so raven jezikovne zmožnosti, osebnost,
starost, zrelost, izkušnje z učenjem tujega jezika, motivacija, učenčev odnos do
učenja in njegove učne potrebe in smiselnost učenja uporabe strategij za tujejezikovno
učenje. Ključna vprašanja, s katerimi se stroka ukvarja danes, se dotikajo nadgradnje
teoretičnih temeljev, ki osmišljajo to področje, povezav med strategijami za tujejezikovno
učenje in učnimi stili, razlik med strategijami za tujejezikovno učenje in jezika
okolja ter vloge informacijsko-
V Sloveniji se v preteklosti, razen nekaterih raziskav omejenega obsega, s strategijami za tujejezikovno učenje pri pouku tujega jezika in tujega jezika stroke nismo ukvarjali. Tuje raziskave so na primer pokazale povezavo med pogostostjo rabe strategij za tujejezikovno učenje (predvsem spoznavnih in metakognitivnih) ter ravnijo dosežene jezikovne zmožnosti, kjer kaže, da gre za spiralni odnos med obema dejavnikoma. Pomembno je poudariti tudi, da kaže, da so razlike pri rabi strategij za tujejezikovno učenje med uspešnimi in manj uspešnimi učenci tako kvantitativne kot kvalitativne narave. Na ožjem področju učenja uporabe strategij učenja je videti, da je najbolj učinkovito vključevanje metakognitivnih strategij v učni proces, četudi končno izoblikovanega enotnega mnenja o tem vprašanju še nimamo. Eden od dejavnikov vpliva na rabo strategij za tujejezikovno učenje je kulturno okolje, zato se zdi pomembno ugotoviti, ali obstaja soodvisnost med pogostostjo rabe strategij za tujejezikovno učenje in jezikovno zmožnostjo tudi med slovenskimi študenti. Drugo pomembno vprašanje je, katere so tiste strategije, ki jih pogosteje uporabljajo študentje, ki jih ob vpisu na fakulteto že odlikuje visoka raven jezikovne zmožnosti. Eden izmed ciljev te analize je tudi določiti, katere izmed strategij za tujejezikovno učenje vključiti v učenje uporabe učnih strategij, če se zanj odločimo, ali v učni proces nasploh.
Temeljna vprašanja, na katera želimo odgovoriti v prispevku, so tako povezana z visokošolskim izobraževanjem na področju tujega jezika stroke v slovenskem okolju in so: ali študentje na različnih ravneh jezikovne zmožnosti uporabljajo drugačne strategije za tujejezikovno učenje, katere strategije za tujejezikovno učenje odlikujejo tiste študente, ki so že dosegli visoko raven jezikovne zmožnosti, in torej katere so tiste strategije za tujejezikovno učenje, ki naj jih učitelj tujega jezika stroke na temelju opravljenih analiz vključi v učenje uporabe strategij za tujejezikovno učenje ali v učni proces nasploh.
Ključne besede: strategije za tujejezikovno učenje, učenje uporabe strategij za tujejezikovno učenje, jezikovna zmožnost, jezik za posebne potrebe, visoko šolstvo.
(CC) SDUTSJ 2011. Zbirka Inter Alia je objavljena pod licenco Creative Commons
Priznanje avtorstva-