Klavdija Hrenko Podergajs in Tanja Ostrman Renault
Izzivi študija na daljavo/e-študija pri poučevanju/učenju tujih jezikov na Visoki
poslovni šoli Doba Maribor
IZVLEČEK
Uporaba najnovejših tehnologij v učnem procesu ni novost, prav gotovo pa je uporaba
IKT v 21. stoletju izjemnega pomena za vedno večje število udeležencev v učnem procesu,
saj omogoča t. i. študij na daljavo oziroma e-študij. Namen prispevka je prikazati,
da se lahko IKT uspešno uporablja tudi pri učenju tujega strokovnega jezika.
V prvem delu se prispevek osredotoči na razloge, ki so privedli do uporabe IKT v
učnem procesu. Čeprav najdemo zametke študija na daljavo že v 18. stoletju (učenec
in učitelj sta prostorsko ločena), sta razvoj računalniške tehnologije in široka
uporaba interneta v tem stoletju dejansko omogočila poučevanje in učenje »kjerkoli
in kadarkoli«. V današnjem hitrem času je potrebno izkoristiti vsak trenutek, saj
se je delovni čas podaljšal, vedno nova odkritja in posodobitve zahtevajo hitro prilagajanje
in učenje novih vsebin oziroma obnavljanje starih. Usvajanje in obvladovanje novih
kompetenc, znanj in veščin so danes najpomembnejše konkurenčne prednosti posameznika.
Na eni strani študij na daljavo/e-študij omogoča fleksibilnost, večjo dostopnost,
časovno in prostorsko neodvisnost, na drugi strani pa lahko predstavlja tudi izziv,
saj morajo študenti dobro poznati in znati uporabljati IKT, biti samomotivirani in
dobro organizirani. Prav tako morajo tudi učitelji imeti dodatna znanja na področju
motivacije, komunikacije in IKT. Poseben izziv študija na daljavo/e-študija predstavlja
učenje/poučevanje tujih jezikov, saj je govorna spretnost pri učenju tujega jezika
izjemno pomembna. Ciljna skupina odraslih študentov prav tako potrebuje drugačno
podporo kot npr. otroci, mladostniki ali redni študenti.
V nadaljevanju prispevek predstavi model oziroma izvedbo poučevanja tujih strokovnih
jezikov v visokošolskih strokovnih študijskih programih, ki smo ga razvili na Visoki
poslovni šoli Doba Maribor. Model je primer dobre prakse, saj smo upoštevali vse
komponente učenja tujega jezika in jih kar najbolj podprli z IKT. Mentorji in učitelji,
za katere smo pripravili dodatna usposabljanja, predstavljajo najpomembnejšo podporo
študentom med učnim procesom. Predmeti potekajo v virtualnem učnem okolju Blackboard,
obvezno gradivo pa je multimedijsko učno okolje Tell Me More (Auralog). Rezultati
spremljanja uspešnosti študentov nam kažejo, da so študenti študija na daljavo/e-študija
bolj motivirani.
Zadnji del prispevka je namenjen evalvaciji. Iz grafov je razvidno, da uspeh študentov
študija na daljavo/e-študija ne zaostaja za uspehom študentov tradicionalnega študija.
Končno pa lahko rečemo, da ima študij na daljavo/e-študij zagotovljeno prihodnost
in nadaljnji razvoj.
Ključne besede: tuji strokovni jezik, študij na daljavo, e-študij, IKT tehnologija.
1. Uvod
Današnji čas je vse prej kot naklonjen počasnemu sprejemanju in spreminjanju informacij.
Boj za obstanek je vedno trši in delavniki so se za marsikoga pomaknili iz 8 na 10
ali celo več ur. Študirati v takih pogojih je ne samo izjemno težko, ampak za marsikoga
nemogoče. Po drugi strani delodajalci in trg dela zahtevajo vedno nove kompetence,
spretnosti, znanja in veščine. Visoka poslovna šola Doba Maribor je v študijskem
letu 2005/2006 svojim študentom ponudila študij na daljavo/e-študij in s tem omogočila
dostopnost študija ljudem, ki težko uskladijo deseturni delavnik in zahteve modernega
sveta, ki kličejo po nenehnem dopolnjevanju in izobraževanju.
Na eni strani študij na daljavo/e-študij omogoča fleksibilnost, večjo dostopnost,
časovno in prostorsko neodvisnost, na drugi strani pa lahko predstavlja tudi izziv,
saj morajo študenti dobro poznati in znati uporabljati informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo (IKT), morajo biti samomotivirani in dobro organizirani. Prav tako morajo
tudi učitelji imeti dodatna znanja na področju motivacije, komunikacije in IKT. Poseben
izziv študija na daljavo/e-študija predstavlja učenje/poučevanje tujih jezikov, saj
je govorna zmožnost pri učenju tujega jezika izjemno pomembna. Ciljna skupina odraslih
študentov prav tako potrebuje drugačno podporo kot npr. otroci, mladostniki ali redni
študenti. Članek bo predstavil model oz. izvedbo tujih jezikov v visokošolskih strokovnih
študijskih programih, ki smo ga razvili na Visoki poslovni šoli Doba Maribor.
2. Teoretična izhodišča
Zametke izobraževanja/učenja na daljavo kot oblike izobraževanja, kjer sta učenec
in učitelj prostorsko in časovno ločena, najdemo že v 18. stoletju, sodobno izobraževanje
na daljavo pa se je razvilo v 19. stoletju. Od takrat pa do danes je izobraževanje
prešlo od »papirja in pisala ter poštnega pošiljanja izdelkov do analognih avdio-
in videotehnik poučevanja in končno do osebnega računalnika« (Lee in Chan, 2007).
Prehod paradigme od izobraževanja na daljavo k e-izobraževanju – torej k izobraževanju
s pomočjo IKT, ki je hkrati lahko tudi izobraževanje na daljavo – pa sta omogočila
20. stoletje in napredek v računalniški tehnologiji. IKT in široka uporaba interneta
danes omogočata poučevanje in učenje »kjerkoli in kadarkoli«, kar pomeni izjemno
veliko stopnjo fleksibilnosti, različnih komunikacijskih načinov in pristopov, izjemno
veliko izbiro bolj ali manj interaktivnih vsebin in še marsikaj.
Proces digitalizacije vseh družbenih in življenjskih področij prav tako pritiska
na področje izobraževanja. Wache (2010) definira »e-učenje« – pojem kulture poučevanja
in učenja v informacijski družbi in družbi znanja – kot ključni pojem digitalizacije
na področju izobraževanja. Ključna komponenta e-učenja, od katere se e-učenje razlikuje
od učenja, je uporaba digitalne tehnologije za zapisovanje, shranjevanje, prenos,
obdelavo, uporabo in prezentacijo informacij. V procesu se uporabljajo interaktivne
in multimedijske vsebine, učni proces poteka v nekem učnem okolju, posebno kvaliteto
tega procesa pa predstavlja komunikacija v učnem okolju med učenci, sošolci in t.
i. tutorji, kot pravi Wache (ibidem).
3. Tuji poslovni jeziki na Visoki poslovni šoli Doba Maribor
Študij na daljavo je Doba prvič ponudila že leta 2000, v študijskem letu 2005/2006
pa je dopolnjen model študija na daljavo/e-študija ponudila pod okriljem Visoke poslovne
šole Doba Maribor, in sicer v visokošolskem študijskem programu Poslovanje. Od tega
študijskega leta naprej je VPŠ Doba, ki se je v letu 2009 preoblikovala v Doba Fakulteto
za uporabne poslovne in družboslovne študije, v svojih sedaj že 4 dodiplomskih –
visokošolskih strokovnih in 2 podiplomskih – magistrskih študijskih programih svoj
model dopolnjevala glede na izkušnje in ideje.
Poseben izziv študija na daljavo/e-študija na VPŠ Doba predstavlja učenje/poučevanje
tujih jezikov, saj potrebuje ciljna skupina odraslih študentov drugačno podporo kot
npr. redni študenti. Prav tako se pridobivanje določenih jezikovnih kompetenc težje
efektivno medijsko podpre, npr. govor (govorna zmožnost pri učenju tujega jezika
je izjemno pomembna), delno tudi produktivno pisanje, prav tako multimedijska učna
okolja ne omogočajo preverjanja znanja pisanih tekstov z vidika sintakse, kot to
opisuje Heuel (2002).
V študijskih programih se izvajajo naslednji predmeti tujih jezikov: Poslovno komuniciranje
in interkulturni dialog – TJ1/1 (angleščina / nemščina / italijanščina / ruščina),
Jezik stroke in evropska dimenzija – TJ1/2 (angleščina / nemščina / italijanščina
/ ruščina), Poslovni jezik – 2. tuji jezik (angleščina / nemščina / italijanščina)
ter Poslovni jezik – 3. tuji jezik (italijanščina / francoščina) v dodiplomskih visokošolskih
strokovnih študijskih programih ter Kitajščina z značilnostmi azijske poslovne kulture
in Ruščina z značilnostmi slovanske poslovne kulture v podiplomskem magistrskem študijskem
programu.
4. Model izvedbe tujega jezika kot primer dobre prakse
4.1. Priprava in izvedba
Model izvedbe tujega jezika je primer dobre prakse, v katerem so upoštevane vse naslednje
komponente učenja tujega jezika: študent, učitelj, tehnologije in učne vsebine.
Ciljna skupina študentov študija na daljavo/e-študija predstavlja kar 80 % vseh študentov
na VPŠ Doba. Tehten razmislek ob pripravi modela je zahteval ravno vidik ciljne skupine,
saj je bilo potrebno upoštevati razpoložljiv čas (službene in družinske obveznosti),
predznanje ter motivacijo oz. ambicioznost (pripravljenost za študij v omejenih časovnih
in v času krize tudi finančnih pogojih) izrednih študentov. Študij na daljavo že
sam po sebi zahteva od študentov visoko mero samorefleksije in samodiscipline, učenje
tujega jezika pa zahteva še dodaten angažma.
Kot vsi predmeti pri študiju na daljavo/e-študiju na VPŠ Doba potekajo tudi tuji
jeziki v virtualnem učnem okolju Blackboard, ki omogoča načrtovanje in potek učnega
procesa, uporabo digitalnih učnih vsebin, sinhrono in asinhrono komunikacijo (v klepetalnicah,
forumih in preko interne e-pošte) ter preverjanje in ocenjevanje znanja. Specifika
tujih jezikov je multimedijsko učno okolje Tell Me More (Auralog). Virtualno učno
okolje Blackboard omogoča, da je predmet koncipiran po tednih in/ali tematskih sklopih,
multimedijsko učno okolje Tell Me More pa daje študentu na razpolago učne vsebine
z atraktivnimi jezikovnimi nalogami, komunikacijskimi situacijami, temami, vezanimi
na državo učnega jezika, grafične prikaze izgovorjave ipd.
Slika 1: Prva stran predmeta v virtualnem učnem okolju Blackboard
Slika 2: Učna pot v multimedijskem učnem okolju Tell Me More
Podpora študentom v virtualnem učnem okolju Blackboard sta nosilec predmeta oz. učitelj
in mentor – t. i. Learning Providers, kot ju imenuje Wache (2010). Učitelj načrtuje
učni proces in na podlagi učnega načrta, ciljev ter kompetenc pripravi načrt po tednih
in po tematskih sklopih. Prav tako določi metode, naloge ter oblike preverjanja in
ocenjevanja znanja. Učitelj je tako bolj dejaven pred pričetkom učnega procesa. Mentor
med učnim procesom skrbi za skupino študentov (največ 30 študentov v skupini), ki
študira predmet v določeni spletni učilnici. Naloge mentorja so svetovanje in podpora
pri študiju, organiziranje in dnevno spremljanje dela študentov pri predmetih, dajanje
povratne informacije o študentovem napredovanju v sodelovanju z nosilcem predmeta.
Za učitelje in mentorje se pripravijo uvajalna in letna usposabljanja, kjer si pridobijo
dodatna znanja na področju motivacije pri e-učenju, na področju komunikacije (poudarek
na komunikaciji v spletnih okoljih, interkulturni dialog) in IKT (virtualno učno
okolje Blackboard, multimedijsko spletno okolje Tell Me More, Web 2.0 ipd). Učitelj
in mentor imata različni vlogi, seveda je lahko učitelj hkrati tudi mentor. Njegova
vloga je, da načrtuje pedagoški proces, pripravi vsebino predmeta s pomočjo učnega
načrta, zbere in pripravi učna gradiva, definira učne aktivnosti, pripravi in izvede
preverjanje in ocenjevanje ter spremlja delo mentorjev. Mentorji skrbijo za motiviranje
študentov, spremljajo njihovo delo, svetujejo in koordinirajo delo v svoji skupini.
4.2. Evalvacija
Evalviranje izvedbe in rezultatov pri tujih strokovnih jezikih poteka na nivoju izvajalcev
in na nivoju študentov. Izvajalci – učitelj in mentorji – na evalvacijskem razgovoru
s strokovnim sodelavcem Dobe ocenijo potek predmeta, prednosti in slabosti. Prav
tako se meri število prijav na prvi izpitni rok, odstotek uspešnosti študentov na
njem ter zadovoljstvo študentov z izvedbo predmeta v celoti. Na koncu predmeta poteka
tudi anketiranje študentov, ki dajejo podatke še o zadovoljstvu z učiteljem, mentorjem,
gradivi, učnim okoljem ipd.
Iz grafa 1 je razvidno, da se na prvi izpitni rok prijavi več študentov študija na
daljavo/e-študija kot tradicionalnih študentov.
Graf 1: Odstotek prijav na prvem izpitnem roku na tradicionalnem študiju in študiju
na daljavo/e-študiju v študijskih letih 2007/2008 in 2008/2009
Iz grafa 2 je razvidno, da so študenti tradicionalnega študija na prvem izpitnem
roku uspešnejši kot študenti študija na daljavo/e-študija.
Graf 2: Odstotek uspešnosti na prvem izpitnem roku na tradicionalnem študiju in študiju
na daljavo/e-študiju v študijskih letih 2007/2008 in 2008/2009
Iz grafa 3 je razvidno, da so študenti tradicionalnega študija s predmeti tujih jezikov
v povprečju bolj zadovoljni kot študenti študija na daljavo/e-študija.
Graf 3: Primerjava zadovoljstva študentov tradicionalnega študija in študija na daljavo/e-študija
s predmeti tujih jezikov v študijskih letih 2007/2008 in 2008/2009
Rezultati spremljanja uspešnosti študentov nam kažejo, da študenti študija na daljavo/e-študija
ne zaostajajo za študenti tradicionalnega študija, ankete nam celo kažejo, da so
bolj motivirani. Da bi povišali odstotek uspešnosti na prvem izpitnem roku ter zadovoljstvo
študentov študija na daljavo/e-študija, smo v študijskem letu 2009/2010 uvedli ukrep,
in sicer brezplačne online inštrukcije. Inštrukcije potekajo v istem multimedijskem
okolju kot predmet in na način, ki se uporablja pri poučevanju predmeta. Namenjene
pa so predvsem študentom, ki že vnaprej izrazijo bojazen, da predmeta »strokovni
jezik« ne bodo zmogli, ali študentom, ki želijo obnoviti znanje.
5. Zaključek
Študij na daljavo/e-študij je prav gotovo ena tistih oblik študija, ki se bo v prihodnosti
še izpopolnjevala in po kateri bodo vedno bolj posegale tako izobraževalne institucije
kakor tudi uporabniki njihovih storitev. Čeprav morajo biti študenti neprimerno bolj
disciplinirani in motivirani pri študiju, pa pri odločitvi za to vrsto študija, kljub
podpori, ki jo prejemajo od mentorjev in nosilcev predmeta, prevlada možnost »kadarkoli
in kjerkoli«, torej predvsem časovna in prostorska komponenta.
Tuji jeziki pri e-študiju prav gotovo pomenijo poseben izziv, saj se zdi, da govorne
komponente sploh ni ali pa je pomanjkljivo predstavljena. Kljub temu avtorici menita,
da predstavlja model izvedbe tujih jezikov na VPŠ Doba in multimedijsko učno okolje
Tell Me More (Auralog) velik napredek, o čemer pričajo rezultati evalvacije modela.
Končno pa morajo imeti nosilci predmetov in mentorji dobro razvit čut za empatijo,
pozitivno usmerjenost in motiviranost, predvsem pa morajo najprej sami uživati pri
e-poučevanju.
Viri
Heutl, E. (2010). Neue Medien und Fremdsprachenlernen. Mediendidaktische Aspekte
von Sprachanwendungen am Beispiel des Programms "Sieben Siebe". Dostopno na: http://www.fernuni-hagen.de/SPRACHEN/kongress/Abstracts/HeuelDEdef.pdf
(15. januar 2010).
Lee, M. J. W. in Chan, A. (2007). Pervasive, lifestyle-integrated mobile learning
for distance learners: an analysis and unexpected results from a podcasting study,
Open Learning, 22 (3), 201–218.
Wache, M. (2010). E-Learning – Bildung im digitalen Zeitalter. Dostopno na: http://www1.bpb.de/files/FWQFK9.pdf
(15. januar 2010).
