Domov | O Zborniku | 10 let društva | SDUTSJ
Inter Alia 1
ISBN: 978-
ISSN:
Vita Kilar
Poslovna korespondenca v nemškem jeziku: nemščina kot sporazumevalni jezik na slovenskem poslovnem področju
Izvleček
Predmet raziskave je poslovna korespondenca v zunanjetrgovinskem poslovanju. Osrednja tema prispevka je problem naraščajoče rabe angleškega jezika v poslovni komunikaciji z nemškimi partnerji. Uvodoma je predstavljena problematika anglizacije oz. angloamerikanizacije v nemškem prostoru. Tu gre za dvoje: najprej za vprašanje vloge, pomena in problemskih področij, s katerimi se srečuje nemški jezik. Nadalje se postavlja vprašanje nemščine kot tujega oz. drugega jezika. V Nemčiji sta pri takšnih raziskavah opazna dva modela: kulturnopolitični in jezikoslovni. Kulturnopolitične razprave obravnavajo argumente, ki govorijo za naraščajočo rabo angleščine in proti njej. Prikazana so različna stališča glede odločitve večine nemških univerz za ponudbo svojih programov v angleškem jeziku. Pogosto so v središču zanimanja znanstvenikov nemške vladne organizacije za promocijo nemškega jezika v tujini, npr. Goethejev inštitut. Znanstveniki so uvideli, da je politična, gospodarska, kulturna in tehnična prepletenost narodov in kultur vse večja, in jezikovno poenotenje do neke stopnje obravnavajo pozitivno. Hkrati pa opozarjajo, da je med jezikom, mišljenjem, čutenjem in zaznavanjem tesna povezanost in da različni svetovni jeziki pravzaprav odslikavajo različno dojemanje sveta. Potemtakem gre razumeti potlačitev enega od jezikov vselej kot izgubo, in to ne le za govorce tistega jezika, temveč tudi za vse druge. V Evropi je nemški jezik po številu govorcev z 90 milijoni na drugem mestu, za ruščino ter pred francoščino in angleščino. V svetovnem merilu zavzema v povprečju deveto mesto. Še pomembnejše merilo kot število govorcev je po mnenju znanstvenikov vloga nekega jezika kot tujega oz. drugega jezika. Pogosto je v razpravah čutiti tudi zaznamovanost Nemčije s preteklostjo in breme druge svetovne vojne.
Jezikoslovno naravnane raziskave se ukvarjajo z empiričnim določanjem deleža anglicizmov na posameznih področjih jezikovne rabe in tipa teh anglicizmov ter s posameznimi spremembami na ravni besedja, skladnje in pomenoslovja.
Problematika angleščine kot lingve franke se na slovenskem govornem območju kaže drugače, saj je delež anglicizmov v slovenščini bistveno manjši kot v nemškem jeziku. Tembolj gre za problem upadanja zanimanja za učenje nemščine, za angleški »monopol« na trgu tujejezičnega izobraževanja. Dolgoročno to lahko privede do pomanjkanja delovne sile z znanjem nemškega jezika, kar bi imelo na slovenskem trgu z močnim avstrijskim in nemškim deležem predvsem v bančništvu, zavarovalništvu in pri trgovskih verigah precejšnje posledice. Anketa glede izbire uradnega sporazumevalnega jezika v občevanju med nemškimi in slovenskimi poslovnimi partnerji, opravljena v hčerinskih družbah nemških podjetij v Sloveniji, je pokazala, da nemškemu jeziku za zdaj še uspeva ohranjati svojo vlogo. Na izbiro jezika komunikacije najmočneje vpliva regionalni vidik, kar je pogojeno z zgodovinskimi, gospodarskimi, geografskimi in demografskimi dejavniki in je v tesni povezavi s panogo ter z velikostjo podjetja. Vsekakor pa je za narod s tako malo govorci, kot je slovenski, za uspešno delovanje v svetu nujno znanje vsaj enega tujega jezika poleg angleščine, kar bi bilo treba upoštevati pri strukturiranju oz. prestrukturiranju novih bolonjskih študijskih programov.
Ključne besede: poslovna korespondenca, angleščina kot lingva franka, anglicizmi, jezikovna izbira.
(CC) SDUTSJ 2008. Zbirka Inter Alia je objavljena pod licenco Creative Commons
Priznanje avtorstva-